Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011) ter statuta Planinske zveze Slovenije (14. 4. 2012) je Planinsko društvo Domžale na 57. občnem zboru, ki je bil 15. februarja 2013, sprejel

 

 

PRAVILA PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE

 

 

ki je bilo ustanovljeno 16. novembra 1948 in je vpisano v register društev pri Upravni enoti Domžale pod zaporedno številko 233 in v evidenco društev, ki delujejo v javnem interesu na področju športa pri Ministrstvu za šolstvo in šport, pod zaporedno številko DJI-116/2007.

 

 

I.             SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(pojem in vsebina društva)

Planinsko društvo Domžale (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje posameznikov – članic in članov (v nadaljevanju: člani), ki se ukvarjajo z gorniško, alpinistično, športno plezalno in gorsko kolesarsko dejavnostjo (v nadaljevanju: dejavnost).

 

Društvo se v občinski in slovenski prostor umešča kot nosilec športne, turistične, gospodarske, raziskovalne, naravovarstvene, zaščitno reševalne, humanitarne in kulturne dejavnosti, povezane z gorsko naravo in deluje kot prostovoljska organizacija v javnem interesu na področju športa.

 

2. člen

(predmet pravil)

Ta pravila Planinskega društva Domžale (v nadaljevanju: pravila) urejajo delovanje društva in razmerja do njegovih članov.

 

3. člen

(nevtralnost besedila)

V pravilih uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske ali moške.

 

4. člen

(poslanstvo društva)

Poslanstvo društva je strnjeno v sporočilu: »Planinsko društvo Domžale je društvo po meri gora. Združujemo članice in člane, ki iščejo lepoto gora, se zavedajo odgovornosti do njih in jim namenjajo zvestobo.«

 

5. člen

(pravna osebnost)

Društvo je samostojna in nepridobitna pravna oseba zasebnega prava.

 

6. člen

(pravni promet)

Društvo nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

 

7. člen

(ime društva)

Ime društva je Planinsko društvo Domžale. Skrajšano ime je PD Domžale, kratica pa PDD.

 

Sedež društva je v Domžalah, Kopališka cesta 4. Naslov društva je p. p. 66, SI–1230 Domžale. Spletni naslov društva je http://www.pdd.si, elektronski naslov društva pa info@pdd.si.

 

Žig društva je okrogle oblike, premera 32 mm, z napisom Planinsko društvo Domžale in številčno oznako (1, 2 in 3), v sredini pa ima grb Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS). Njegovo uporabo z navodilom določi upravni odbor Planinskega društva Domžale (v nadaljevanju: upravni odbor).

 

Društvo lahko v nepravnem prometu uporablja tudi priložnostni žig, s katerim zaznamuje posamezne jubileje in prireditve.

 

 

II.            CILJI DRUŠTVA

 

8. člen

(celovitost in kakovost delovanja)

Cilj društva je organizacija celovite, kakovostne in varnejše gorniške, alpinistične, športno plezalne in gorsko kolesarske dejavnosti. Gore nam vse to omogočajo, širok razpon dejavnosti pa povečuje možnosti za včlanitev članov. Članstvo v društvu vsakomur nalaga dolžnost, da ravna v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev (v nadaljevanju: kodeks), ki je vrednota slovenskega planinstva

 

Društvo s svojim programom skrbi za preventivne dejavnosti in po svojih najboljših močeh prispeva k varnosti v gorah. Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznava neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev), neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, ne obvladovanje prvin gibanja in ne uporabo zaščitne osebne opreme, bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore ter snežne plazove. Vso društveno dejavnost prežemajo spoznavanje, doživljanje in varovanje gorske narave.

 

Društvo med motivi članov za izvajanje dejavnosti prepoznava željo po gibanju v naravi v prostem času v vseh letnih časih, željo po različnih oblikah gibanja (hoja, plezanje, smučanje, kolesarjenje in sestavljene oblike gibanja), skrb za izboljšanje in ohranjanje zdravja, odkrivanje neznanega in novega ter doživljanje gora, željo po samopotrjevanju, begu v samoto in željo po hoji v skupini. Društvo s programsko širino želi kakovostno zadovoljiti različne motive svojih članov.

 

9. člen

(prostovoljno delo in civilna družba)

Kot posebna vrednota in eden od temeljev društvenega delovanja je prostovoljno delo na vseh ravneh in v vseh oblikah delovanja, ki je v skladu z zakonom, ki ureja to področje. Člani društva za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa. Izjema so lahko honorarji za avtorsko delo oziroma odkup avtorskih pravic za naročena dela, če tako sklene upravni odbor.

 

Načelo prostovoljnosti velja tudi za sodelovanje z drugimi organizacijami iz 19. člena teh pravil, če je takšno sodelovanje predvideno v društvenem programu. Društvo s prostovoljnim delom stremi k nepridobitnemu delovanju.

 

Članstvo je vir društvene moči, zato si prizadeva za ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih članov. Članstvo v društvu in z njim tesno povezana solidarnost, pomenita odgovornost za aktivno sooblikovanje in izvajanje programa ter skrb za odgovorno vedenje člana do sočlana in gorske narave. Društvo si zlasti prizadeva za aktivno sodelovanje in udeležbo članov v delu odsekov.

 

Društvo je del civilne družbe, zato si s svojim delovanjem prizadeva preseči društvene okvire in želi prispevati k blaginji celotne skupnosti. Društvo zato prireja tudi brezplačne akcije, ki so dostopne vsem ne glede na članstvo v njem.

 

 

III.           NALOGE DRUŠTVA

 

10.  člen

(oblike dejavnosti)

Društvo deluje na področju gorništva, prostovoljnega vodništva, alpinizma, športnega plezanja, turnega smučanja, gorskega kolesarjenja in drugih gorskih športov, gradnje, vzdrževanja, opremljanja in upravljanja planinskih poti, planinskih koč (vključno z gostinstvom in nastanitvami), plezališč in plezalnih sten, varstva gorske narave, odprav v tuja gorstva, založništva, informiranja in arhivske dejavnosti. Društvo deluje tako, da se vsa ta področja dopolnjujejo in sooblikujejo v enovit program.

 

Društvo izvaja različne oblike dejavnosti, kot so sprehodi, izleti, pohodi, ture, tabori, alpinistični, športno plezalni in gorsko kolesarski vzponi ter spusti, turni smuki, planinska orientacija, odprave v tuja gorstva, delovne akcije na planinskih poteh in pri planinski koči, tečaji, usposabljanja, sestanki in zbori (v nadaljevanju: akcije). Društvo organizira tudi različne kulturne prireditve, razstave, predavanja, gorniške večere, srečanja, strokovne ekskurzije in druge dogodke.

 

Društvo posameznikom omogoča svobodno in interesno delovanje. Društvo skrbi za organizirano obliko delovanja, za različne starostne skupine (predšolski in osnovnošolski otroci, mladostniki, mladi, odrasli in starejši) in vzpodbuja družinsko gorništvo, planinske skupine in odseke.

 

11.  člen

(športne zvrsti)

Društvo zagotavlja zastopanost različnih izsekov športa med drugimi športa otrok in mladih, športne rekreacije, kakovostnega in vrhunskega športa, športa ljudi s posebnimi potrebami in izvaja gorniške športne panoge – gorništvo, alpinizem, tekmovalno športno in ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in tekmovalno planinsko orientacijo.

 

Društvo namenja posebno pozornost gorniškemu usposabljanju otrok, mladostnikov in mladih. Mladostniki naj bi ob koncu uvajalnega gorniškega usposabljanja dosegli raven samostojnega varnejšega gibanja v gorah in odgovornega izvajanja dejavnosti. Zadnje se nanaša tako na uravnoteženost izbire cilja glede na znanje, izkušnje, opremo in telesno pripravljenost kot tudi na spoznavanje in varstvo gorske narave.

 

12.  člen

(objekti, naprave in oznake)

Društvo skrbi za planinske poti, Domžalski dom na Mali Planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe) in Plezališče na Rodici. Zgrajeni, nadelani, urejeni, označeni in vzdrževani objekti, naprave in oznake, ki sestavljajo društveno premoženje, so na voljo članom in nečlanom.

 

Društveno premoženje je tudi nakopičeno gorniško znanje, veščine in izkušnje, vodniška in strokovna literatura, zemljevidi, materialne pravice in ugled, ki so ga s svojim delom člani društva ustvarili v preteklosti.

 

13.  člen

(članski servis)

Društvo članom daje brezplačne informacije o izvajanju gorniške dejavnosti, svetuje o izbiri in načrtovanju akcij, posreduje napotke glede varnejšega gibanja in izbora ustrezne osebne in tehnične opreme. Članom omogoča brezplačno izposojo strokovne literature, vodnikov, zemljevidov slovenskih gorskih skupin in izbrane osebne tehnične opreme.

 

14.  člen

(usposabljanje strokovnih delavcev)

Društvo omogoča usposabljanje strokovnih delavcev v športu na področju svoje dejavnosti (v nadaljevanju: strokovnih delavcev) in ozavešča člane glede varstva gorske narave.

 

15.  člen

(delovanje v javnem interesu)

Društvo svojo dejavnost izvaja tako, da dosega merila za dosego statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.

 

16.  člen

(programska vodila)

Društvo cilje in naloge uresničuje na podlagi programskih vodil, ki so priloga teh pravil. Sistem vrednot izhaja iz kodeksa in Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih.

 

Spremembe in dopolnitve programskih vodil se sprejema po enakem postopku, kot so bila sprejeta programska vodila.

 

17.  člen

(previdnostno načelo)

Meje delovanja društva v gorah so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi. Kadar vemo za te omejitve se dosledno ravnamo po njih. Če smo v dvomu, se v prid gorski naravi prostovoljno odpovejmo nepremišljenemu ravnanju.

 

 

IV.          SIMBOLI DRUŠTVA

 

18.  člen

(znak, zastava in prapor)

Simboli društva so znak, zastava PZS in prapor. Prapor je slavnostni simbol društva. Njegovo uporabo z navodilom določi upravni odbor.

 

Znak društva je figura Domžalskega doma na Mali planini kot ga vidimo, če se mu približamo iz smeri Velike planine. Pomembni razpoznavni prvini sta smreki, ki dopolnjujeta dvoriščni prostor in ponazarjata avtohtonost, življenje in skrb za gorsko naravo. V ozadju je stilizirana Ojstrica, ki z Male griče prevladuje na obzorju. Ojstrica je tudi najbližji dvatisočak, ki ga lahko prek Konja osvojimo po planinskih poteh, za katere skrbi Planinsko društvo Domžale. Vsebinski avtor znaka je Borut Peršolja, oblikovala ga je arhitekta Urša Komac, uporabljamo pa ga od leta 1995.

 

Zastava društva je enaka zastavi PZS. Je svetlo modre barve in na njej je grb PZS.

 

Prapor je temno modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je grb PZS in zlat napis: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 1948 1978. Na hrbtni strani prapora je upodobljen Domžalski dom na Mali planini z Ojstrico in zavarovanim gorskim cvetjem (kamniška murka, lepi jeglič, planika, clusijev svišč, julijski mak in sleč). Prapor je bil razvit leta 1978 ob 30. letnici društva. Ne glede na zastarelost grba PZS in ob razumevanju vseh družbenih okoliščin nekdanjega komunističnega političnega sistema prapor uporabljamo v prvotni obliki.

 

 

V.           SODELOVANJE DRUŠTVA Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

 

19.  člen

(sodelovanje z drugimi organizacijami)

Društvo pri izvajanju programa sodeluje z vrtci, šolami in podjetji, s sosednjimi, sorodnimi (zlasti s taborniki in skavti) in pobratenimi društvi, s Kamniško bistriškim meddruštvenim odborom planinskih društev (v nadaljevanju: MDO) in PZS ter organi občine in Zavodom za šport in rekreacijo. V delo teh organizacij se lahko na različnih ravneh kot gorniški strokovnjaki vključujejo tudi posamezni člani društva.

 

Društvo usklajuje svoj interes z drugimi organizacijami ter se dogovarja in sporazumeva z njimi o skupnem delovanju.

 

20.  člen

(vključenost društva)

Društvo je zaradi doseganja ciljev in nalog vključeno v Planinsko zvezo Slovenije.

 

PZS je zveza planinskih društev in ima svoj statut in pravilnike, ki urejajo posamezna področja delovanja. PZS usmerja in usklajuje dejavnost društev na območju Republike Slovenije in je včlanjena v mednarodne gorniške organizacije. Društvo s PZS sodeluje zlasti na področju članarine, usposabljanja strokovnih delavcev, soodloča pri delu skupščine PZS in pri delu posameznih komisij. Usmeritve za sodelovanje s PZS sprejema upravni odbor.

 

Vmesna stopnja povezovanja s PZS je MDO, ki združuje več sosednjih planinskih društev. V MDO društvo usklajuje stališča glede sej najvišjih organov PZS in izvaja skupaj dogovorjene prireditve. MDO praviloma sestavljajo po en predstavnik planinskega društva, ki je član MDO, in izmed njih izvoljen predsednik, ki je po položaju član upravnega odbora PZS. Nekatere komisije upravnega odbora PZS so zaradi boljšega stika z odseki v MDO vzpostavile odbore posameznih dejavnosti. Usmeritve za delo v MDO sprejemata upravni odbor in predsednik.

 

21.  člen

(sodelovanje s tujimi organizacijami)

Sodelovanje s tujimi organizacijami poteka na podlagi večletnega dogovora o sodelovanju, ki ga sprejme upravni odbor in vsakoletnega konkretnega programa. Dogovor določa, da bosta društvi spoštovali načelo neodvisnosti pri določanju lastnih ciljev in dejavnosti ter se vzdržali vsakršnih ravnanj, ki takšno neodvisnost ogrožajo. Sodelovanje, ki temelji na vzajemnosti in skupnih načelih oziroma izhodiščih, morata spoštovati obe strani. Društvi se zavezujeta, da bosta aktivnosti izvajali samo znotraj stvarnih materialnih in drugih okvirov.

 

 

VI.          ČLANI DRUŠTVA

 

22.  člen

(članstvo v društvu)

Članstvo v društvu je osebno. Član društva je lahko vsakdo, ki sprejema ta pravila, društveni program in ki se zaveže uresničevati kodeks. Za včlanitev je treba izpolniti in podpisati pristopno izjavo, ki jo določi upravni odbor.

 

Za mlajše od 7. leta starosti ali osebo, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, od 7. leta do dopolnjenega mladostnikovega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

 

Članstvo v društvu ne zapostavlja nikogar – ne po starosti, ne po spolu, jeziku, veri, nacionalni ali socialni pripadnosti. Društvo s svojim delovanjem zagotavlja najvišjo raven spoštovanja človekovih pravic.

 

23.  člen

(kategorije članov)

Kategorije članstva društva, ki se členijo glede na starost in obseg pravic ter dolžnosti, določajo pravni akti PZS.

 

Člani društva so lahko tudi tuji državljani.

 

Podatki o članih se zbirajo v centralni evidenci članstva, ki se vodi v informacijskem sistemu Naveza PZS. Vsak član izpolni enotno pristopno izjavo PZS, ki je podlaga za vpis v evidenco.

 

Člani plačujejo članarino, ki jo za vsako leto določi upravni odbor. Članarina je praviloma enaka višini članarine, ki jo priporoči upravni odbor PZS.

 

Članarina je sestavljena iz dveh delov: iz društvenega dela in iz dela PZS. Društvo odvede ta del članarine PZS v skladu s Pravilnikom o članstvu posameznikov, ki ga sprejme upravni odbor PZS.

 

24.  člen

(pravice članov)

Pravice članov so:

-          da delujejo in odločajo o delu društva,

-          da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva, MDO in PZS,

-          da dajejo predloge za delo,

-          da so obveščeni o delu organov društva in poslovanju društva,

-          da uživajo ugodnosti, ki jih zagotavlja društvo in PZS.

 

Predšolski otroci in osnovnošolci ne morejo biti izvoljeni v organe društva, njihovo volilno pravico pa izvršuje njihov zakoniti zastopnik.

 

Častni člani imajo pravico do brezplačne članarine, do brezplačne naročnine na Planinski vestnik in brezplačnega prenočevanja v Domžalskem domu na Mali planini. Sredstva za izvajanje teh pravic zagotovi upravni odbor.

 

25.  člen

(dolžnosti članov)

Dolžnosti članov društva so:

-          da se pri svojem delu ravnajo v skladu s kodeksom in izvajajo društvena pravila,

-          da izvršujejo naloge, ki so jim zaupane,

-          da izvršujejo sklepe organov društva,

-          da odgovorno skrbijo za lastno varnost v gorah,

-          da pridobivajo in obnavljajo gorniško znanje, veščine in izkušnje,

-          da redno plačujejo društveno članarino in

-          se redno udeležujejo občnega zbora in drugih oblik društvenega delovanja

 

26.  člen

(prenehanje članstva)

Članstvo v društvu preneha:

-          s smrtjo člana,

-          s pisnim izstopom člana,

-          s črtanjem iz seznama članic in članov,

-          z izključitvijo.

 

Iz seznama članic in članov se po predhodnem osebnem pisnem opozorilu črta član, ki niti enkrat v zadnjih treh letih ni plačal članarine.

 

Član društva je lahko izključen s sklepom upravnega odbora, če je grobo kršil ta pravila, Častni kodeks slovenskih planincev ali povzročil društvu oz. drugi organizaciji, v katero je društvo vključeno, veliko materialno ali nematerialno škodo.

 

O pritožbi, vloženi v mesecu dni po prejemu pisnega sklepa s strani upravnega odbora, zoper sklep upravnega odbora o izključitvi člana odloča občni zbor.

 

27.  člen

(pravilnik o varovanju osebnih podatkov)

Upravni odbor sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja društvo.

 

 

VII.         ORGANIZIRANOST DRUŠTVA

 

28.  člen

(odseki)

Društvo ima naslednje odseke:

-          alpinistični odsek,

-          gospodarski odsek,

-          markacijski odsek,

-                            mladinski odsek,

-                            športno plezalni odsek in

-          vodniški odsek.

 

Odseki so osnovna oblika interesne in strokovne organiziranosti društva. Odseki delujejo samostojno v okviru sprejetega letnega programa in finančnega načrta po usmeritvah upravnega odbora. Odseki lahko ustanovijo planinsko skupino (v nadaljevanju: skupina).

 

Društvo ima lahko še druge odseke in delovne skupine. Nove odseke na podlagi ustanovnega zbora določi z ugotovitvenim sklepom upravni odbor. Delovno skupino za obravnavo ožjega vprašanja ali posameznega strokovnega področja delovanja društva imenuje upravni odbor. Delovno skupino vodi član upravnega odbora.

 

Društvo ima koordinatorja programa varstva gorske narave, gospodarja Domžalskega doma na Mali planini in gospodarja Plezališča na Rodici, ki jih na podlagi internega razpisa na predlog predsednika društva (v nadaljevanju: predsednik) imenuje upravni odbor.

 

29.  člen

(planinska skupina)

Za vključevanje čim večjega števila članov v aktivno delo, odsek organizira in ustanovi planinsko skupino za območje posameznega vrtca, šole, podjetja, krajevne skupnosti ali naselja. Skupino odsek ustanovi s soglasjem upravnega odbora.

 

Skupine niso samostojne pravne osebe in izvajajo program društva ali posameznega odseka na svojem območju. Njihov program je del letnega programa odseka in društva.

 

Skupino vodi vodja, ki ga imenuje načelnik odseka.

 

30.  člen

(enota za reševanje iz višin in ruševin)

Na podlagi posebne pogodbe med društvom in Občino Domžale deluje v društvu enota za reševanje iz višin in ruševin (v nadaljevanju: enota), ki šteje deset članov. Vodjo in člane enote imenuje na podlagi strokovnih meril in usposobljenosti upravni odbor. Članstvo v enoti je prostovoljno, kar člani izrazijo s pisno izjavo.

 

Enota izvaja naloge zaščite in reševanja v okviru sistema zaščite in reševanja Občine Domžale. Enota v primeru uporabe za opravljanje nalog zaščite in reševanja deluje pod poveljstvom Občinskega štaba za civilno zaščito. Za mobilizacijo in aktiviranje enote, za hrambo ter vzdrževanje osebne in skupne reševalne opreme je odgovoren vodja enote oziroma v njegovi odsotnosti namestnik vodje.

 

 

VIII.       UPRAVLJANJE DRUŠTVA

 

31.  člen

(organi upravljanja in odločanja)

Organi upravljanja in odločanja društva so:

-          občni zbor,

-          predsednik,

-          upravni odbor,

-          nadzorni odbor in

-          načelnik odseka.

 

Mandatna doba organov društva je praviloma štiri leta.

 

Organi društva (razen občnega zbora), si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino prisotnih članov.

 

O sejah organov društva se vodi zapisnik, ki se ga potrdi na prvi naslednji seji. Sklepi organa društva veljajo takoj.

 

Organi društva lahko poslujejo v e-obliki in sklicujejo dopisne seje za vsebine, ki terjajo zgolj formalno potrditev.

 

Organi društva odgovarjajo na prejete zadeve praviloma v tridesetih dneh od prejema zadeve.

 

Občni zbor

 

32.  člen

(najvišji organ)

Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge njegove organe. Sestavljajo ga člani in častni člani društva, ki so plačali članarino v tekočem letu ali v letu pred sklicem občnega zbora.

 

33.  člen

(sklic občnega zbora)

Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor skliče upravni odbor z osebnimi vabili članom vsako leto praviloma tretji petek v februarju.

 

Izredni občni skliče upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petine članov društva. Če upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v tridesetih dneh po prejemu zahteve, ga skliče predlagatelj s tem, da določi predlog dnevnega reda in določi gradivo za izredni občni zbor. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, za katero je sklican.

 

34.  člen

(način odločanja)

Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov.

 

Če odloča o spremembi pravil ali o prenehanju delovanja društva, je sklep sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o razrešnici organov društva, o tem ne morejo glasovati člani organov društva.

 

35.  člen

(sklepčnost)

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot 10 % članov, ki so na zadnji dan preteklega leta imeli plačano članarino.

 

Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, lahko občni zbor veljavno sklepa, če je bil sklican z osebnimi vabili in če je skupno navzočih vsaj 30 članov iz vsaj treh različnih odsekov.

 

36.  člen

(organi občnega zbora in zapisnik)

Občni zbor odpre predsednik in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli tri članskega delovnega predsedstva. Občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo in druge delovne organe.

 

O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in overovatelja.

 

 

37.  člen

(pristojnost občnega zbora)

Občni zbor je pristojen, da:

-         sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil,

-         sprejema programska vodila,

-         sprejema letni program in finančni načrt,

-         razpravlja in sklepa o delu in poročilih organov društva,

-         odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora,

-         odloča o odsvojitvi, obremenitvi in nakupu nepremičnega premoženja vrednega več kot 15.000 €,

-         voli in razrešuje predsednika društva, do dva podpredsednika, tajnika, člane upravnega odbora (ki niso člani po položaju), nadzorni odbor ter častno sodišče,

-         odloča o sedežu društva,

-         odloča o prenehanju in združitvi društva.

 

38.  člen

(uporaba sklepov)

Sklepi občnega zbora so obvezni za vse člane in organe društva.

 

39.  člen

(način volitev)

Volitve organov društva so javne, razen če občni zbor z glasovanjem ne odloči, da so volitve tajne.

 

Če ob pripravah na občni zbor ni nobenega kandidata za predsednika ali ta na občnem zboru ni izvoljen, potem občni zbor izvoli voljene člane upravnega odbora. Upravni odbor predsednika izvoli najkasneje v roku 30 dni izmed svojih voljenih članov. Če izvolitev ne uspe, se skliče izredni občni zbor v skladu s 33. členom.

 

Predsednik

40.  člen

(pristojnosti predsednika)

Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora ter:

-         zastopa in predstavlja društvo ter odgovarja za zakonitost poslovanja,

-         skrbi za izvrševanje sklepov občnega zbora in upravnega odbora,

-         sklicuje in vodi seje upravnega odbora in

-         praviloma zastopa društvo na skupščini PZS.

 

Poleg predsednika ima društvo tudi drugega zakonitega zastopnika, in sicer podpredsednika, ki ga pooblasti predsednik. Oba zastopata samostojno. Predsednik zastopa brez omejitev, _podpredsednik ima pooblastilo za izvajanje že sklenjenih pogodb in zastopanje pred upravnimi organi v zadevah, ki pomenijo realizacijo sprejetih odločitev.

 

Če predsednik ni pooblastil podpredsednika, ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.

 

Upravni odbor

41.  člen

(naloge upravnega odbora)

Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma po sklepih in smernicah, sprejetih na občnem zboru. Opravlja izvršilne, organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične zadeve in zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Sestaja se vsaj štirikrat letno.

 

O delu upravnega odbora se piše zapisnik, ki se ga sprejema na naslednji seji.

 

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

 

42.  člen

(sestava upravnega odbora)

Upravni odbor sestavljajo: predsednik, do dva podpredsednika, načelniki odsekov ter voljeni člani.

 

Upravni odbor šteje od 11 do 15 članov.

 

Podpredsedniki pomagajo predsedniku pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

 

 

43.  člen

(pristojnosti upravnega odbora)

Upravni odbor je pristojen, da:

-         deluje na rednih in dopisnih sejah,

-         sklicuje občni zbor, pripravi predlog dnevnega reda in gradivo za občni zbor,

-         izvršuje sklepe občnega zbora ter sprejema splošne akte,

-         pripravlja predlog programskih vodil,

-         pripravlja in sprejema predlog letnega programa, finančnega načrta in poročil,

-         izvaja letni program in ga po potrebi dopolnjuje v skladu s finančnim načrtom,

-         upravlja premoženje društva in sprejema sklep o višini nadomestila materialnih stroškov,

-         spremlja delo odsekov,

-         daje usmeritve za sodelovanje s PZS in MDO,

-         določa višino članarine in prispevkov za posamezne namene,

-         sprejema sklep o stroškovnih in prihodkovnih mestih,

-         sprejema pravilnik o varovanju osebnih podatkov,

-         odloča o poslovnem naslovu društva, spletnem naslovu društva in elektronskem naslovu društva

-         imenuje predstavnike društva v organih drugih organizacij,

-         imenuje gospodarja Domžalskega doma na Mali planini in Plezališča na Rodici,

-         imenuje uredniški odbor glasila in spletnih strani,

-         imenuje delovne skupine, jim daje navodila za delo ter spremlja njihovo delo,

-         sprejema spremembo sedeža in naslova društva,

-         sprejema navodilo o uporabi praporja,

-         sprejema pravilnik o podelitvi društvenih priznanj,

-         sprejema besedilo in obliko pristopne izjave za včlanitev v društvo,

-         daje soglasje odsekom pri ustanovitvi skupine,

-         neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog, navedenih od 8. do 17. člena pravil in

-         opravlja vse naloge društva, ki ne sodijo v izključno pristojnost občnega zbora.

 

Dopolnjevanje letnega vsebinskega programa društva lahko poteka sproti z odločitvijo upravnega odbora na prvi naslednji redni seji, če so za ta del programa na voljo finančna sredstva.

 

44.  člen

(sklic in način odločanja)

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik.

 

Seje so sklepčne, če je navzoča najmanj polovica članov upravnega odbora. Upravni odbor sklepa s soglasjem, v skrajnem primeru pa z večino glasov vseh navzočih članov.

 

Na dopisnih sejah se odloča samo o zadevah, ki zahtevajo zgolj formalno potrditev upravnega odbora. Za dopisne seje je obvezno pisno gradivo in pisni predlog sklepa.

 

Nadzorni odbor

45.  člen

(sestava nadzornega odbora)

Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika.

 

 

46.  člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

Nadzorni odbor:

-         spremlja delo društvenih organov,

-         spremlja uresničevanje letnega programa društva,

-         spremlja izvajanje sprejetih sklepov občnega zbora in upravnega odbora,

-         nadzoruje zakonitost delovanja društva in smotrnost porabe sredstev,

-         nadzoruje izvajanje navodila o enotnem finančno materialnem poslovanju društva in

-         nadzoruje celotno finančno materialno poslovanje društva.

 

Sestaja se po potrebi, najmanj pa enkrat letno.

 

Člani nadzornega odbora so tekoče seznanjeni z vsemi gradivi upravnega odbora in imajo pravico sodelovati na sejah upravnega odbora. Nadzorni odbor sproti obvešča upravni odbor o svojih ugotovitvah, vedno pa o tem poroča občnemu zboru.

 

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasuje večina vseh članov.

 

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

 

47.  člen

(nezdružljivost funkcij)

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora.

 

48.  člen

(arbitraža)

Spori med društvom in člani ter spori s PZS se rešujejo sporazumno. Če sporazumna rešitev ni dosežena, obe strani v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju s temi pravili, določita arbitražo, tako da vsaka imenuje po enega arbitra, skupaj pa izberejo tretjega člana – predsednika arbitraže.

 

Arbitraža si določi pravila postopka.

 

Odločitev arbitraže je dokončna.

 

Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustna, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže.

 

Načelnik odseka

49.  člen

(način volitev)

Načelnika izvolijo člani odseka na lastnem zboru in je po položaju član upravnega odbora.

 

50.  člen

(pristojnosti načelnika)

Načelnik:

-         vodi odsek,

-         sklicuje in vodi seje odseka ter koordinira delo članov odseka,

-         pripravlja osnutek odsekovega letnega programa in finančnega načrta,

-         izvršuje sklepe upravnega odbora na svojem področju,

-         imenuje vodjo skupine,

-         izdaja naročilnico in nalog za službeno potovanje zaradi uresničevanja sprejetega programa odseka in

-         sopodpisuje račune, ki bremenijo področje odseka.

 

Načelnik dela v skladu z navodili in pravnimi akti komisije PZS, ki zastopa področje dela odseka, ki ga vodi.

 

 

IX.          GOSPODARJENJE S PREMOŽENJEM

 

51.  člen

(vrste premoženja)

Društvo ima lahko:

-       neopredmeteno premoženje: blagovne znamke, avtorske, materialne in moralne pravice na stvareh, izdelkih ter kulturno-umetniških delih, znanje iz dejavnosti društva,

-       opredmeteno premoženje: nepremična in premična osnovna sredstva,

-       naložbene nepremičnine: solastninski deleži na stavbah, zemljiščih in drugih premičninah in nepremičninah.

 

V desetletjih ustvarjeno društveno premoženje upravlja po načelu dobrega gospodarja. To premoženje je nerazdelno in si ga člani društva v nobenem primeru ne morejo razdeliti, niti takrat, ko okoliščine privedejo do tega, da društvo preneha delovati.

 

 

52.  člen

(pridobitna in nepridobitna dejavnost)

Društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne ali pretežne dejavnosti, ampak le kot dopolnilo osnovni nepridobitni dejavnosti. Društvo s svojo dejavnostjo v nobenem primeru ne ustvarja dobička. Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

 

Društvo opravlja predvsem nepravo pridobitno dopolnilno dejavnost, saj dejavnost društva ni usmerjena v ustvarjanje presežkov prihodkov nad odhodki. Neprava pridobitna dejavnost društvu ne pomeni edinega vira sredstev za delovanje.

 

Morebitni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem neprave pridobitne dejavnosti, društvo trajno namenja za uresničevanje svojega nepridobitnega namena, ciljev in nalog in se sme uporabiti le za doseganje namenov društva v skladu s temi pravili.

 

 

53.  člen

(izvajanje pridobitne dejavnosti)

Društvo po Standardni klasifikaciji dejavnosti lahko izvaja naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon:

 

Šifra	Naziv dejavnosti
35.119	Druga proizvodnja električne energije
42.990	Gradnja drugih objektov nizke gradnje
47.610	Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
47.640	Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo
47.910	Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
47.990	Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
55.201	Počitniški domovi in letovišča
55.204	Planinski domovi in mladinska prenočišča
56.101	Restavracije in gostilne
56.300	Strežba pijač
58.110	Izdajanje knjig
58.140	Izdajanje revij in druge periodike
58.190	Drugo založništvo
59.110	Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
59.140	Kinematografska dejavnost
63.120	Obratovanje spletnih portalov
68.200	Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
77.210	Dajanje športne opreme v najem in zakup
84.250	Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah
85.510	Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.590	Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
91.011	Dejavnost knjižnic
93.110	Obratovanje športnih objektov
93.120	Dejavnost športnih klubov
93.190	Druge športne dejavnosti
94.999	Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij

 

54.  člen

(odtujitev nepremičnega premoženja)

Nepremično premoženje, ki je v lasti društva, sme društvo odtujiti samo s sklepom občnega zbora in s predhodnim soglasjem upravnega odbora PZS.

 

Društvo ima pravico in dolžnost skrbeti za premoženje s svojim prostovoljnim delom in dohodki iz 59. člena pravil.

 

X.           VREDNOTENJE PROSTOVOLJNEGA DELA

 

55.  člen

(prostovoljno delo)

Vrednotenje prostovoljnega dela iz 9. člena teh pravil poteka v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljsko delo in po priporočilih PZS. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela predstavi v poročilu društva predsednik.

 

56.  člen

(materialni stroški)

Pravica do nadomestila materialnih stroškov iz 9. člena teh pravil, povezanih z izvedbo društvenega programa obsega naslednje materialne stroške: prevozni stroški, stroški prenočevanja, prehrane, stroški vstopnin ter drugi materialni stroški. Med slednje uvrščamo zlasti stroške obrabe lastne osebne, zaščitne in tehnične gorniške opreme, stroške priprave gradiv in predavanj, organizacijske stroške in stroške priprave in izvedbe sej, telefonske stroške, stroške pregledovanja nalog, testov in izpitov ter stroške različnih oblik zavarovanj.

 

Višino in obseg posamezne vrste stroška določi na predlog odsekov upravni odbor, pri čemer upošteva razpoložljive finančne možnosti in izhodišča PZS.

 

 

XI.          MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

 

57.  člen

(materialno in finančno poslovanje)

Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi.

 

Upravni odbor v soglasju z nadzornim odborom sprejme Navodilo o enotnem finančno materialnem poslovanju (v nadaljevanju: navodilo). Gre za splošni akt, ki določa organiziranost in način vodenja računovodstva, blagajniško računovodska opravila, izdelavo računovodskih in poslovnih poročil v skladu z določili zakona, ki ureja društva, slovenskim računovodskim standardom za društva ter pravili društva.

 

Finančno, materialno in blagajniško poslovanje je organizirano tako, da se z vodenjem poslovnih knjig in evidenc zagotavlja notranjim in zunanjim uporabnikom, društvenim organom in članom, kakovostne informacije o rezultatih poslovanja ter podatke, potrebne za sprejemanje odločitev v skladu z izvajanjem društvene dejavnosti.

 

Vsebina navodila velja za vse organe in odseke društva.

 

58.  člen

(letni program in finančni načrt)

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom in finančnim načrtom, ki ga po predhodni obravnavi na odsekih in upravnem odboru društva sprejme občni zbor društva. Na podlagi sprejetega letnega programa in finančnega načrta upravni odbor s sklepom potrdi stroškovna in prihodkovna mesta, ki služijo za spremljanje porabe in uresničevanje programa.

 

S finančnim načrtom se predvidijo prihodki, ki so razporejeni po virih sredstev, ter njihova razporeditev (stroški) po namenih porabe. Med letom upravni odbor finančni načrt lahko spremeni na podlagi rezultatov prijav na javnih razpisih, podpisanih pogodb ter prejetih donacij in sponzorskih sredstev.

 

59.  člen

(dohodki društva)

Dohodki društva so:

-         članarina,

-         prispevki članov za izvedbo programa,

-         prostovoljno delo članov,

-         sredstva pridobljena na javnih razpisih oz. dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev,

-         dotacije fundacij, skladov in ustanov,

-         donacije in sponzorska sredstva,

-         dohodki od nepridobitne osnovne dejavnosti,

-         dohodki od pridobitne dejavnosti iz 53. člena,

-         dohodki od neprave pridobitne dopolnilne dejavnosti,

-         dohodki od nepremičnin, ki so v lasti ali upravljanju društva,

-         dohodki od prireditev,

-         dohodki, ki se formirajo iz drugih dejavnosti,

-         zapuščine, darila in volila,

-         sredstva odstopljene dohodnine ter

-         drugi dohodki.

 

60.  člen

(računovodstvo)

Računovodska dela v društvu opravlja zunanji računovodski servis (v nadaljevanju: servis).

 

Servis je dolžan skrbeti, da se pri poslovanju društva pravilno uporabljajo veljavni predpisi. Podrobnejše razmerje ureja pogodba o vodenju poslovnih knjig, še posebej pa je servis odgovoren za:

-                      brez zaostanka ter pravilno vodenje knjig,

-                      pravočasno sestavo zaključnega računa in drugih informacij,

-                      pravočasno zaključevanje poslovnih knjig ter

-                      pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi.

 

61.  člen

(podpisovanje listin)

Finančno in materialne listine podpisujejo: zakonita zastopnika in člani upravnega odbora, ki jih na predlog predsednika pooblasti upravni odbor.

 

Odredbodajalca za izvajanje finančnega načrta sta zakonita zastopnika v okviru pooblastila iz 40. člena.

 

Podpisnik računov iz dejavnosti predsednika je podpredsednik, ki ima pooblastilo zakonitega zastopnika.

62.  člen

(vpogled v podatke)

Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

 

XII.         JAVNOST DELA

 

63.  člen

(odprtost delovanja)

Delo društva je javno.

 

Javnost dela je zagotovljena s tem, da so gradiva in zapisniki sej upravnega odbora ter sej društvenih organov dostopni vsem članom in nečlanom z objavo na društveni spletni strani.

 

64.  člen

(obveščanje)

Društvo obvešča javnost o svojem delu z društvenim informativnim glasilom Gore (ISSN 1854-5025), ki izhaja od leta 2002, spletno stranjo http://www.pdd.si, ki deluje od 18. 7. 2006 in preko sredstev javnega obveščanja. Odseki imajo lahko svojo neuradno spletno stran.

 

65.  člen

(izključitev javnosti)

Javnost dela je lahko izjemoma izključena le pri obravnavi vprašanj na podlagi sklepa upravnega odbora ali občnega zbora o stopnji tajnosti.

 

66.  člen

(odgovorna oseba)

Za uresničevanje obveščanja je odgovoren predsednik.

 

 

XIII.                DRUŠTVENA PRIZNANJA

 

67.  člen

(namen priznanj)

Društvo podeljuje članom ter drugim organizacijam priznanja:

-          na področju razvijanja društvene dejavnosti,

-          za dolgoletno aktivno delo v društvu,

-          za zvestobo članstva in

-          za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled društva.

 

Priznanja se podeljujejo praviloma vsake dve leti na posebni prireditvi praviloma prvi petek v maju.

 

68.  člen

(vrste priznanj)

Priznanja, ki jih društvo podeljuje za posebne in izjemne zasluge ter življenjsko delo na področju društvene dejavnosti, so:

-          podelitev diplome častnega predsednika oziroma člana,

-          spominska plaketa,

-          zlata plaketa,

-          srebrna plaketa,

-          bronasta plaketa,

-          priznanje.

Društvo nagrajuje tudi zvestobo članstva, zato za 25 in 50 let neprekinjenega članstva podeljuje umetniško delo (fotografijo, sliko, knjigo).

 

Društvo lahko predlaga svoje člane tudi za priznanja PZS, občinska priznanja in druga priznanja.

 

Podeljevanje posameznih priznanj je urejeno s pravilnikom, ki ga sprejme upravni odbor.

 

XIV.               PRENEHANJE DRUŠTVA

 

69.  člen

(prenehanje društva)

Društvo preneha obstajati po sklepu občnega zbora, po samem zakonu ali če število članov pade pod tri. O prenehanju delovanja društva in razdelitvi premoženja odloča občni zbor z dvotretjinsko večino prisotnih članov.

 

V sklepu o prenehanju občni zbor določi društvo ali zvezo društev, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu neporabljenih proračunskih sredstev, prenese premoženje društva.

 

70.  člen

(prenos premoženja)

Če društvo preneha obstajati ali delovati brez sklepa občnega zbora pripada njegovo premoženje občini Domžale in PZS v enakem deležu.

 

XV.                PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

71.  člen

(uveljavitev pravil)

Ta pravila začnejo veljati z dnem potrditve na pristojnem upravnem organu, uporabljati pa se začnejo naslednji dan po objavi na društveni spletni strani http://www.pdd.si.

 

72.  člen

(spremembe in dopolnitve pravil)

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejmejo po enakem postopku kot so bila sprejeta pravila.

Društvo mora seznaniti MDO s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na občnem zboru,

 

73.  člen

(uskladitev pravnih aktov)

Pravni akti, ki so v pristojnosti upravnega odbora, se uskladijo s temi pravili v roku enega leta.

 

74.  člen

(razveljavitev pravil)

Z dnem uveljavitve teh pravil prenehajo veljati pravila z dne 7. 3. 2008.

 

Predsednik

Janko Vodlan

 

Priloga 1:

Programska vodila Planinskega društva Domžale.

 

Planinsko društvo Domžale je na 57. občnem zboru, ki je bil 16. februarja 2013, na podlagi 16. člena Pravil Planinskega društva Domžale sprejel

 

PROGRAMSKA VODILA PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE.

 

 

Častni kodeks slovenskih planincev, dokument, ki je bil na Skupščini Planinske zveze Slovenije sprejet leta 1973, je postavil merila za presojo lastnega ravnanja in dosežkov. Leta 2002 se je kodeksu pridružila Tirolska deklaracija iz Innsbrucka (Avstrija) o dobri praksi v gorskih športih

 

Poslanstvo gorništva

Za dojemanje gorništva ni pravil, so le številni domači in tuji zgledi ter primeri dobre prakse. Informacijska zgradba sveta je odprla možnosti za izmenjavo, plemenitenje in vraščanje posameznih uspelih rešitev na gorska tla vsake države. Samozavestno lahko trdimo, da naše – slovenske – rešitve in izoblikovane vrednote v ničemer ne zaostajajo. Ta samoniklost pa ni večna, ampak je vsakdan in z vsakim gorniškim dejanjem na preizkušnji. Bodimo še naprej značilni in prepoznavni po odnosu do gora, tako doma kot v svetu, zato aktivno oblikujmo in živimo gorniške vrednote.

 

Pomen gora

Gore so izjemen naraven ekosistem, gospodarski vir in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Podoba gora kot kraljestva neomejene svobode je s trajnostnim razvojem in vzpostavljeno odgovornostjo posameznika presežen mit. Pomoč pri ustvarjanju medijske podobe gora naj bo zato usmerjena v usposabljanje javnosti in ozaveščanje obiskovalcev glede vseh značilnosti gora in odgovornosti vsakega posameznika.

 

Motivi obiskovalcev gora

Obiskovalci gora se za stik z gorami odločijo zaradi najrazličnejših motivov. S svojim vsakokratnim ravnanjem podpirajo varstvo gorske narave in spodbujajo gorsko prebivalstvo pri doseganju trajnostnega razvoja. Prebivalci gora s svojim načinom življenja ohranjajo visokogorsko kulturno pokrajino in negujejo staro izročilo, zato jim namenjamo vso pozornost.

 

Sožitje v gorah

Gore so odprt prostor ne glede na socialne, narodnostne, rasne, spolne ali katere koli razlike med obiskovalci. Razlike premagujemo s solidarnostjo, tovariško pomočjo, medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Gibanje v gorah ni samo telesna aktivnost temveč tudi vir etičnih, estetskih, poučnih, raziskovalnih, kulturnih in duhovnih vrednot. Vsak obisk gora je zato nenadomestljiv prispevek k naši splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti.

 

Tveganje

V gorah delujejo intenzivni naravni procesi, zato sprejmimo tveganje in prevzemimo odgovornost, kar pomeni skrb za svojo varnost in varnost preostalih obiskovalcev gora ter spoštovanje in upoštevanje nosilne sposobnosti narave. Obisk tujih gorstev vključuje celostno razumevanje tamkajšnje kulture in načina življenja.

 

Aktivno članstvo

Članstvo v planinski organizaciji je vrednota samo po sebi, prostovoljno delovanje pa izraz spoštovanja in poguma. Sprejmimo izziv, bodimo aktivni člani in uresničujmo svoje dolžnosti. Zavedajmo se medgeneracijske vzajemnosti, zlasti pa tega kdaj (v katerem življenjskem obdobju) je kdo poklican sprejemati posamezne naloge in odgovornost vodenja planinskih organizacij.

 

Spoznavanje in varstvo gorske narave

Gora je del pokrajine od vznožja prek pobočja do vrha – na vse strani neba enako. Spoznavajmo in varujmo gore, še posebej njihovo divjo naravo. Ob tem pa izhajajmo iz tega, da smo v naravi vedno samo njeni varuhi in učeči se ter opazujoči gostje. Vsak obiskovalec gora ima do njih prost dostop, meje svobodnega delovanja pa so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi. Kadar vemo za te omejitve se dosledno ravnajmo po njih. Če smo v dvomu, se v prid naravi prostovoljno odpovejmo nepremišljenemu ravnanju.

 

Ne onesnažujmo gora, vse smeti odnesimo s seboj v dolino. Če je le mogoče, uporabljajmo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto, da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Najmlajšim približajmo naravo kot posebno vrednoto in jih učimo živeti v naravi in z njo.

 

Na planinskih poteh

Za gorništvo uporabljajmo obstoječe poti, saj usmerjajo obisk, izboljšujejo varnost, preprečujejo erozijo in ne povzročajo sporov z lastniki zemljišč. Gibanja se lotevajmo odgovorno, zato uravnotežimo svoje želje in cilje z znanjem, s sposobnostmi, pripravljenostjo in opremo. Doživljajsko vrednost gora dopolnjujejo pristnost, skromnost, tovarištvo, obzirnost, solidarnost in požrtvovalnost vseh obiskovalcev gora.

 

Pomembno je biti v naravi in z njo, zato je cilj pot in ne vrh za vsako ceno. Če se odpravljamo na pot v večji skupini, poskrbimo za stalni nadzor in štetje članov skupine. Različni člani skupine usklajujejo cilje in iščejo ravnovesje med možnostmi in sposobnostmi posameznikov. Cilj in vse dejavnosti na izletu je treba podrediti otrokom.

 

Na morebitnih tekmovanjih ravnamo športno, častno in o svojih dosežkih pošteno poročamo. Med seboj se pozdravljamo, pri srečanju na ozki stezi ali na izpostavljenem mestu se umakne spretnejši, močnejši ali mlajši.

 

Varnost v gorah

Dejavnost prostovoljnega in gorskega vodništva opravljamo v skladu s predpisi in strokovno doktrino planinske organizacije. Najpomembnejši cilj vodenja je skrb za varnost vodenega, zase in za gorsko naravo. Večje vodene skupine je pametno razdeliti v več manjših in se do cilja odpraviti po različnih poteh. S tem izboljšamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.

 

Planinska koča

Planinska koča je namenjena zavetju, počitku, prehranjevanju in gorniškemu usposabljanju. Pri uporabi storitev ravnajmo tako, da dosegamo nižke pri porabi energije, vode, odpadkov, hrupa ... V koči bodimo obzirni do osebja in obiskovalcev in spoštujmo hišni red. Planinska koča ni prostor za pijančevanje, kajenje in hrup. V njej upravičeno pričakujemo domačnost, skromno zavetje in postrežbo, informacije o stanju poti, vremenski napovedi in posredovanje obvestila v primeru nesreče. V planinski koči se prehranjujmo, s seboj prineseno hrano omejimo na najmanjšo možno mero. S tem zmanjšujemo težo nahrbtnikov, z ustvarjenim prihodkom pa omogočamo vzdrževanje planinske koče.

 

Gorska nesreča

Držimo se pravila, da je vedno boljša preventiva in da je dobra priprava izleta ključni dejavnik varne vrnitve domov. V gorah izvajajmo dejavnosti, ki smo jim dorasli. Izkušnje drugih so najpomembnejši vir znanja in ustreznega ravnanja. Zato naj novinci poskrbijo za svoje gorniško usposabljanje, poiščejo naj nasvet pri bolj izkušenih, od planinskih društev pa upravičeno lahko pričakujejo, da spremlja proces njihove uvajalne dobe.

 

Izčrpanemu, ogroženemu ali poškodovanemu človeku smo po svojih najboljših močeh in znanju dolžni nesebično priskočiti na pomoč. S svojo pomočjo se ne hvalimo in ne iščemo plačila zanjo. Gibanje v gorah je v določenih primerih tvegano dejanje, zato se moramo zavedati morebitnih tragičnih posledic in jih tudi sprejeti.

 

Gorniško premoženje

Planinske organizacije razpolagajo z gorniškim premoženjem, ki ga sestavljajo planinske poti in koče, in ga upravljajo. Del tega premoženja so tudi znanje, izkušnje in rezultati opravljenega (prostovoljnega) dela, katerega vir so posamezniki in posameznice, člani planinskih organizacij. Ustvarjeno premoženje je plod preteklega vlaganja, odrekanja, naprezanja, ustvarjalnosti in idej. Spoštovanje tega je obet za uspešno prihodnost. Gorniško premoženje upravljajmo kot najboljši gospodarji; to še posebno velja za premišljene in načrtovane posege v občutljivi gorski prostor.

 

Življenje v dolini

Gorništvo je lahko način življenja. Prizadevamo si dosegati cilje in opravljati poslanstvo planinskih organizacij. Za gorništvo veljajo splošna etična merila, ki pa so v gorah še bolj izbrušena in opazna. Stremimo za najboljšo prakso in se nikoli ne nehajmo učiti. Vsakdo izmed nas je dolžan opozoriti na neetično dejanje katerega koli obiskovalca gora. Varujmo zasebnost članstva glede osebnih podatkov.

 

Osebna rast in vzgled

Strokovno usposobljeni člani se ves čas usposabljajo, in ustvarjalno prispevajo k razvoju stroke in povečujejo ugled gorniške dejavnosti. Starši, mentorji planinskih skupin in vodniki Planinske zveze Slovenije so otrokom, mladostnikom in mladim zgled za dosledno uresničevanje in doseganje gorniških vrednot. To pa je izjemno zahtevna naloga.

 

Odprtost delovanja

Nesporazume v planinskih organizacijah rešujmo v odkritem in enakopravnem dialogu v njih samih. Kadar moramo izbirati med interesi organizacije in osnovnimi načeli etike, dajemo prednost etičnim načelom in varstvu gorske narave. Poskrbimo za to, da bodo naši dobri zgledi opazni, zato o njih pišimo, govorimo, jih predstavljajmo, poročajmo o njih v medijih in na svetovnem spletu.

 

Predsednik:

 

Janko Vodlan