Domžalski dom na Mali planini stoji sredi visokogorske kulturne pokrajine Kamniško-Savinjskih Alp. Čeprav stoji na Mali je dovolj velik za vaše udobno bivanje, radoživost in tišino.

3000 let Velike planine (PDF 4,42 MB).

Pot čez Veliko Planino v Bistrični Konec nad Kamnikom (PDF).

Oglejte si panoramo, razglede in panoramski zemljevid (JPG 129 KB).

 

Informacije

na vrh strani

ime:	Domžalski dom na Mali planini
gorska skupina:	Kamniško-Savinjske Alpe
višina:	1534 m
status:	planinska koča 2.a kategorije na seznamu Planinske zveze Slovenije
odprtost:	dom je odprt vsak dan
nastanitev:	52 ležišč v 14 sobah s tremi do osmimi posteljami
telefon:	051 665 665
najemnik:	Gostinstvo Ovijač, Zg. Gamelje 2, 1211 Ljubljana - Šmartno
	Alojzij Ovijač

Obiskovalcem je v dveh jedilnih prostorih in na dvorišču na voljo 212 sedišč pri 25 mizah. 

Povabilo

na vrh strani

Obisk je izziv za:

• celoletne sprehode po tri tisočletni zapuščini pastirjev,
• turni smuk pod okleščenimi viharniki,
• dopolnjevanje gorniškega znanja v primerno opremljeni učilnici,
• prenočevanje v sobah, ki dišijo po svežem lesu,
• nočni razgled s Poljanskega roba na mežikajoče lučke v dolini,
• previjanje bratcev, nečakinj ali obojih v gorniški previjalnici,
• ugibanje imen raznovrstnega gorskega cvetja,
• vse, ki znajo uživati življenje.

Med izvajanjem gorniške dejavnosti daje Domžalski dom na Mali planini obiskovalcem ne glede na članstvo v planinski organizaciji skromno, a udobno zavetje, oskrbo z osnovno hrano in pijačo in v primeru gorske nesreče posredovanje obvestila, saj je v domu obveščevalna točka Gorske reševalne službe Slovenije – postaje Kamnik.

Višino gozdne meje določajo tudi surove podnebne razmere na pragu visokogorja. V zadnjih petnajstih letih je bil Domžalski dom skorajda v celoti prenovljen. Zgrajen je bil vezni hodnik, dvignjeno ostrešje depandanse in v njem urejene prijetne sobe, v dolžini 60 metrov smo postavili oporni zid, prebarvali leseno fasado in zamenjali vsa okna. Vanj je bilo vloženega veliko truda, udarniških ur prostovoljnega dela in osebnega odrekanja. (Fotografija: Leon Štiftar)

Domžalski dom na Mali planini opravlja vlogo učnega središča za gorniška usposabljanja in tabore najmlajših. Opremljen je z avdiovizuelnimi sredstvi (grafoskop, diaprojektor, računalnik, televizija) in omogoča kakovostna gorniška usposabljanja, tabore, zimovanja in šole v naravi. Gorska pokrajina je odlična učilnica za spoznavanje naravnih oblik, procesov in pojavov in hkrati uvajalnica v Gorniško šolo. Poletne akcije Zdravi v gore, Beremo z Manco Košir in strokovne ekskurzije so za vse obiskovalce brezplačne. 

Z ustrezno umestitvijo v občutljivo gorsko pokrajino in z različno trajnostno naravnano ponudbo ne zanemarja številnih enodnevnih obiskovalcev tega starožitnega območja alpskega sveta v Sloveniji.

Mala in Velika planina
besedilo članka, ki je bil objavljen v reviji Za srce (julij 2002) (38 KB, Word)

Dostopi

na vrh strani

Do Domžalskega doma lahko pridemo po šestih planinskih poteh, ki skupaj v dolžino merijo dobrih 25 km in so redno vzdrževane. Za planinske poti, ki so pomemben del pastirske kulturne dediščine, skrbijo s prostovoljnim delom markacisti, člani Planinskega društva Domžale in Planinskega društva Bajtar (pot čez planino Konjščica in Dol).

Za najdaljšo pot iz Kamniške Bistrice čez Konja boste porabili 5 ur in pol. Običajna pastirska dostopa iz Stahovice in s Kopišč sta dolga 3 ure in pol. Družine in skupine navdušenih otrok pa se bodo do Domžalskega doma komaj upehale, saj so najkrajši dostopi s Kranjskega Raka dolgi uro in pol.

Vozni redi

na vrh strani

Avtobusi
Informacije dobite na spletni strani podjetja Kam Bus, družbe za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil d.d. ali na spletni strani Avtobusne postaje Ljubljana d. d..

Železnica
Informacije za prevoz do in iz Kamnika dobite na spletni strani podjetja Slovenske železnice d.d..

Gondolska žičnica
Informacije dobite na spletni strani podjetja Zaklad narave.

Lastništvo in status

na vrh strani

Lastnik planinske koče in pripadajočega zemljišča je Planinsko društvo Domžale. Za Domžalski dom je zadolžen gospodarski odsek Planinskega društva Domžale oz. gospodar Jernej Grad.

Domžalski dom na Mali planini ima status planinske koče, kar pomeni, da izpolnjuje dogovorjene pogoje in je vpisana v seznam Planinske zveze Slovenije. Uvrščena je v 2.a kategorijo planinskih koč. Na vhodu jo krasi rdeča napisna tabla z grbom planinske organizacije.

V domu dosledno izvajamo sklep upravnega odbora Planinske zveze Slovenije o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah 1. in 2. kategorije.

Del sredstev za vzdrževanje Domžalskega doma na Mali planini namenja Občina Domžale iz sredstev razpisa za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih v občini Domžale.

Kratka zgodovina

na vrh strani

Gradnja Domžalskega doma je potekala od leta 1951 do 1953 po načrtih arhitekta in predsednika Planinskega društva Domžale inž. Franceta Škofica (1913–1981). Svečana otvoritev je bila ob prisotnosti številnih obiskovalcev 9. avgusta 1953. Ob otvoritvi je zapisal: "Naj zabeležim glavna imena zaslužnih: odbor Planinskega društva Domžale v celoti, Planinska zveza Slovenije, podjetje Kaolin iz Črne, Planinsko društvo Železničar in kolektiv kurilnice Šiška; prav posebno zahvalo in priznanje moram poudariti požrtvovalnim zidarjem tov. Maleša Andreju in Čimžarju Jožetu s sodelavci." Celotna vrednost doma je bila takrat ocenjena na 20.000.000 din. Originalne načrte hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Otvoritve se je udeležila tudi 83-letna škotska pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore Fanny Suzannah Copeland, ki je v vpisno knjigo zapisala: "Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče! Moje sanje so postale resnica!"

Gradnjo Domžalskega doma je omogočila tovorna žičnica, ki je začela delovati 15. julija 1951. Iz Žage do Pirčeve planine (kjer je bila vmesna postaja), na planino Kisovec in Malo planino je na dolžini 2.925 m, premagala 914 m višinske razlike. Največji naklon žičnice, ki je obratovala do leta 1963, je bil 35 .

V manj kot desetih letih je Domžalski dom postal premajhen. Ob pričakovanju večjega števila obiskovalcev – zaradi odprtja gondolske žičnice (1963) –  je društvo 3. marca 1961 zaprosilo za gradbeno dovoljenje, ki ga je dobilo po nekaj letih papirne vojne. Prenočitvene kapacitete so se povečale na 30 postelj v sobah in 40 na skupnih ležiščih.

Domžalski dom na Mali planini je z umestitvijo v občutljiv gorski prostor in s svojim imenom, ki poudarja okolje, kjer je nastala ideja in od koder prihajajo generacije ljudi, ki so ga postavile in ves ta čas vzdrževale, nedvomno veliko prispeval k razpoznavnosti občine Domžale in mesta Domžale v Sloveniji, pa tudi po svetu.